V Koroškem domu starostnikov Črneče, enota Slovenj Gradec, so sestavili »ekipo«, v kateri je vsak posameznik želel sodelovati kot udeleženec študijskega krožka. Tako smo se zbrali stanovalci doma, prostovoljke, medicinska sestra Andreja. Na začetku se nam je pridružila tudi mlada Pumovka Vita, ki pa je »omagala«. Nekateri stanovalci in prostovoljke so že sodelovali v študijskem krožku, za druge je bila to povsem nova izkušnja.
Začetna srečanja so bila spodbudna, saj nas je povezovala želja po druženju in pridobivanju novega znanja. Z veliko vnemo smo se lotili iskanja rdeče niti, ki bo tekla skozi naša srečanja in kar hitro sprejeli odločitev, da se bomo na tokratnih srečanjih posvetili odkrivanju zgodb, naših lastnih in tistih, ki so jih napisali mojstri pisane besede. Že na samih uvodnih srečanjih smo ugotavljali, da se vsakič z večjim veseljem srečamo in da odhajamo iz vsakega srečanja bogatejši. Spoznavali smo način dela v študijskih krožkih, spoznavali smo se med seboj, zgodbe so nas bogatile in povezovale.
Pričeli smo z zgodbami iz otroških in šolskih dni, zgodbami vezanimi za ljudske običaje in praznovanja, nadaljevali z ljubezenskimi zgodbami in seveda tudi s tistimi smešnimi, ki se jih radi spominjamo. Nekatere stanovalke so zgodbe tudi zapisale, druge so jih povedale prostovoljkam, da so jih zapisale. Ob naših lastnih zgodbah smo običajno prebrali tudi zgodbo katerega od literarnih ustvarjalcev in tako se je ob Zgodbi o zlati harfi porodila tudi ideja o zaključni prireditvi, ki bi jo na nek način povezovala prav ta zgodba avtorja Karla Gržana, ki nam je dovolil, da zgodbo uporabimo na prireditvi. Ko je dramska igralka in dobitnica Borštnikovega prstana, gospa Milada Kalezič pristala, da bo gostja naše prireditve, smo še z večjim veseljem nizali zgodbe in scenarij za prireditev.
 |
 |
Zgodbe, ki smo jih delili med seboj, so našle prostor tudi v našem mestnem časopisu, obiskali so nas otroci iz 2. Osnovne šole Slovenj Gradec, prav tako pa je svoje bogato znanje delila z nami gospa Dušica Kunaver, ki je bila navdušena nad našimi zgodbami.
Gospa Ana Uršej,stanovalka doma, nas je na vsakem srečanju razveselila s kakšno svojo novo zgodbo, je o samem študijske krožku zapisala: »študijski krožek nam starejšim pomaga, da nam ne zakrkne naš um, da razmišljamo in vesela sem, da sem se odločila in poskusila, čeprav se mi je zdelo, da sem prestara za učenje.«
Zgodbe so proti koncu naših srečanj kar vrele, za popestritev smo si ogledali še zgodbo o daljnem otoku v Tihem oceanu. Zanimanje je bilo iskreno, priprave za našo zaključno prireditev so tekle brez težav in tako je bila zaključna prireditev tudi zaključna prireditev vseh študijskih krožkov, ki jih je letos organiziral zavod Mocis. Sodelovanja na zaključni prireditvi nam ni odrekel nihče od povabljenih gostov in tako so stanovalci skupaj z nastopajočimi pripravili resnično toplo in prisrčno predstavitev zgodb, vse zgodbe je spremljala »naša harfistka in pevka« Tanja Vogrin, srca in dlani obiskovalcev pa so svojimi nastopi ogreli vsi nastopajoči (Nika Ulbl, Hana Klančnik, Milada Kalezič, mešani pevski zbor KDS Slovenj Gradec, otroci 1. In 2. Osnovne šole Slovenj Gradec.
 |
 |
Kot mentorica ŠK Življenje je ena sama zgodba lahko zapišem, da je letošnja izkušnja ponovno presegla moja pričakovanja in verjamem, da pričakovanja vseh udeležencev in tudi tistih, ki so se odzvali vabilu na našo prireditev. Zgodbe, ki so del življenja naši udeležencev krožka želimo zbrati in jih morda v primerni obliki tudi obelodaniti, saj bil bila velika škoda, če bi se izgubile.
Hvaležna sem Življenju, ki mi na pot pošilja takšne priložnosti in takšne ljudi, ki mi dovolijo stopiti v njihove zgodbe in skupaj z udeleženci krožka si tudi sama želim, da bi naša srečanja lahko nadaljevali.
 |
 |